Univerza v Mariboru je 5. 11. 2024 v javno obravnavoposredovala osnutek Sprememb in dopolnitev Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev št. 013-8/2024/4/515-MP (v nadaljevanju: Spremembe in dopolnitve Meril).
V Sindikatu Univerze v Mariboru uvodoma ugotavljamo, da je bil osnutek v javno obravnavo posredovan neposredno po obsežnem kibernetskem napadu na Univerzo v Mariboru, ki se je zgodil 23. 10. 2024. Ker v tem času večina informacijskih sistemov na UM ni delovala, številni pedagoški delavci o začetku javne obravnave sploh niso bili obveščeni; poleg tega sta bila zaradi nedosegljivosti informacijskih orodij in virov ter dodatnih obremenitev učiteljev s prilagajanjem pedagoškega dela novonastalim razmeram močno otežena in onemogočena komuniciranje ter vsebinska razprava o Spremembah in dopolnitvah Meril. Ker kibernetski vdor predstavlja višjo silo oz. objektivni razlog par excellence, Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: Merila) pa so eksistencialnega pomena za pedagoške delavce, je treba po našem prepričanju javno razpravo o Spremembah in dopolnitvah Meril nujno podaljšati za mesec dni, njihovo uveljavitev pa odložiti.
Opozarjamo še, da je obrazložitvi osnutka Sprememb in dopolnitev Meril navedeno, da gre pri spremembah v prvi vrsti za uskladitev s količinskimi standardi za izvolitev v nazive z Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Ur. l. RS, 44/2024, v nadaljevanju: Minimalni standardi), ki veljajo od 15. 6. 2024, uporabljati pa se bodo začeli z 1. 1. 2025. V zadnjem členu osnutka Sprememb in dopolnitev Meril je določeno, da Merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih UM, uporabljati pa se začnejo 6 mesecev od uveljavitve teh Sprememb in dopolnitev Meril, kar pomeni, da se bodo vsekakor začela uporabljati po 1. 1. 2025. Datuma začetka uporabe Minimalnih standardov in Sprememb in dopolnitev Meril torej nista usklajena, kar utegne predstavljati problem v primeru, ko oz. če bodo Minimalni standardi, ki bodo v uporabi že od 1. 1. 2025, določali strožja merila oz. kriterije, kot jih bodo določala sedaj veljavna Merila, saj se bodo Spremembe in dopolnitve Meril v vsakem primeru začele uporabljati po začetku uporabe Minimalnih standardov. Smiselno bi bilo določiti, da se Spremembe in dopolnitve Meril začnejo uporabljati s 1. 1. 2025, če pa to ne bo določeno, pa bo v primeru neskladja med določbami sedaj veljavnih Meril in Minimalnih standardov v vmesnem obdobju potrebno upoštevati določila (strožjih) Minimalnih standardov.
V nadaljevanju Sindikat Univerze v Mariboru v nadaljevanju podaja vsebinske pripombe na Spremembe in dopolnitve Meril, ki smo jih kljub zgoraj omenjenim omejitvam prejeli od svojih članov. Številke členov se pri tem nanašajo na zadevno številko člena v Merilih UM.
12. člen (šesta alineja):
Ni povsem jasno, kaj so »mednarodni dodiplomski ali podiplomski programi«. »Mednarodni« so vsi študijski programi, v katere se lahko vpišejo državljani drugih držav, kar velja praktično za vse študijske programe slovenskih univerz. Je s tem mišljeno vključenost v izvajanje študijskih programov v drugih državah in programov, ki jih izvajajo meddržavni univerzitetni konzorciji?
Opozoriti velja, da na številnih tujih univerzah ne obstaja koncept formalnega »nosilstva« ali »sonosilstva«, kot ga poznamo v Sloveniji, temveč so določeni učitelji, ki predmete poučujejo.
17. člen (5., 6. in 7. točka posebnih pogojev):
Spremembe in dopolnitve Meril določajo, da je avtor vodil vsaj tri raziskovalne projekte. Velja opozoriti, da Minimalni standardi določajo vodenje projekta samo kot enega od možnih strokovnih dosežkov, s katerim lahko kandidat nadomesti znanstvene članke, in posledično ne določajo vodenja projekta kot minimalnega pogoja. To pomeni, da Spremembe in dopolnitve Meril določajo trikrat zahtevnejše pogoje od Minimalnih standardov! Empirično dejstvo je, da se narava raziskovalnega dela na področju medicine, tehnike in naravoslovnih ved močno razlikuje od humanistike in družboslovja, kjer je projektnih in timskih raziskav (npr. v filozofiji, zgodovinopisju, literarnih vedah itd.) po definiciji bistveno manj (preprost dokaz je povprečno število avtorjev pod znanstvenimi prispevki s teh področij). Predlagamo, da se Spremembe in dopolnitve Meril v tem delu za področje humanistike in družboslovja uskladijo z Minimalnimi standardi in vodenje projekte ni minimalni pogoj oz. je na področju humanistike in družboslovje v skrajnem primeru minimalni pogoj vodenje enega projekta.
Velja opozoriti, da Spremembe in dopolnitve Meril ne upoštevajo raziskovalnih štipendij. Za humanistiko in družboslovje je značilno, da zelo zahtevne kvalitativne raziskave raziskovalci opravljajo individualno (npr. v tujih knjižnicah, arhivih itd.) in se za ta namen potegujejo za štipendije pri uglednih fundacijah, javnih agencijah itd., ki jih ni enostavno pridobiti (Robert Bosch Stiftung, Gerda Henkel, Fulbright, v Sloveniji Agencija za knjigo itd.). Štipendisti s financerji v ta namen sklenejo pogodbe, v katerih pa ni nujno navedena besedna zveza »raziskovalni projekt«, temveč morda »raziskovalna štipendija« oz. »raziskava« (npr. fellowship, grant), katere cilj je opravljanje znanstvenoraziskovalnega dela. Na tujih univerzah je to uveljavljen način dokazovanja raziskovalne odličnosti, zato predlagamo, da se to vključi v Spremembe in dopolnitve Meril. Dokazilo so pogodbe s financerji, iz katerih je razvidna višina sredstev, namen in začetek izvajanja raziskave (ne pa nujno končni datum, ker je to pogosto vezano na izid prispevka ali monografije, ki jo je datumsko včasih točno nemogoče napovedati). Formalna podlaga za vključitev navedenega kriterija so »drugi strokovni dosežki«, navedeni v Minimalnih standardih.
17. člen (prva točka količinskih pogojev):
Minimalni standardi določajo najmanj 10 objavljenih člankov; Spremembe in dopolnitve Meril pa 14. Predlagamo, da se Spremembe in dopolnitve Meril uskladijo z Minimalnimi standardi in zahtevanimi 10 članki vsaj za področje humanistike in družboslovja, še posebej ker se obenem močno zaostrujejo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati revije, v katerih so članki objavljeni.
Pripomba na prvi odstavek 1. točke količinskih pogojev 17. člena, ki se v točki b glasi: je najmanj 6 znanstvenih člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 (za habilitacijska področja družboslovja in humanistike);
Predlagamo, da se v zadevnem delu doda besedilo:
a) »če je za področje značilno, da revije, indeksirane v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami; seznam revij predlaga senat članice in ga potrdi Senat UM«.
ali se
b) umakne pripis »s SNIP>0« oz. da se v navedenih primerih upoštevajo vsi članki, objavljeni v bazi Scopus, torej tudi tisti, za katere ne velja SNIP>0.
Predlagamo, da se preostanek člankov, zajetih v količinskih pogojih navedenih členov, za področje humanistike in družboslovja lahko nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije ali podeljenim patentom s predhodnim preizkusom pod pogoji, kot jih predvidevajo predlagane Spremembe in dopolnitve Meril.
Utemeljitev: Revije, ki so bistvenega pomena za podporo, promocijo in diseminacijo znanstvenih spoznanj aplikativnih vej znanosti, niso nujno umeščene tudi v predlog količinskih pogojev izpostavljenih točk členov oz. v navedene indeksirane baze. Izločitev teh revij iz navedenih točk meril za volitve na UM bi predstavljala zmanjšanje količine objav raziskovalcev v navedenih revijah in bi s tem vodila do poslabšanja stanja aplikativnih vej znanosti kot tudi (kar je še posebej pomembno) do zmanjšanja odmevnosti in uporabe raziskav v strokovni in znanstveni javnosti. Prav tako gre za revije in znanstvene prispevke v njih, ki so po kakovosti primerljivi z indeksiranimi. V tem pogledu je še posebej problematičen predvideni umik znanstvenih prispevkov, uvrščenih v Scopus, če niso umeščeni tudi v SNIP>0, kar obenem pomeni tudi zapostavljanje rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela vej aplikativnih znanosti.
17. člen (nova 6. točka o izkazovanju citiranosti):
Za področje družboslovja in humanistike se uvaja zahteva, da kandidat izkazuje najmanj 25 čistih citatov. Zahtevano število je za humanistiko in družboslovje glede na stanje na UM previsoko in ga je treba bistveno znižati. Nujno je dodati odstavek, da se na področju humanistike in družboslovja upoštevajo tudi citati v monografskih publikacijah, ki izidejo pri uglednih založbah, saj imajo ti enako težo kot objave v periodičnih publikacijah. Za humanistiko in družboslovje je treba umakniti tudi določilo, da se upoštevajo samo citati za zadnjih 10 let, saj je za to področje značilno, da so temeljni viri lahko stari več kot desetletje in so se citirali takrat in se še danes, ker preprosto niso bili preseženi. Določilo tovrstne prispevke povsem razvrednoti.
19. člen (4. in 5. točka posebnih pogojev):
Enaka pripomba kot zgoraj glede 17. člena (5., 6. in 7. točka posebnih pogojev). Predlagamo, da v skladu z Minimalnimi standardi nosilstvo projekta ni minimalni pogoj za področje humanistike in družboslovja, temveč ga je mogoče nadomestiti s članki. Vsebinska utemeljitev je enaka kot zgoraj.
Predlagamo, da lahko kandidat kot eno od strokovnih del uveljavlja tudi raziskovalne štipendije (vsebinska utemeljitev je zgoraj).
19. člen (prva točka količinskih pogojev):
Minimalni standardi določajo najmanj 5 objavljenih člankov; Spremembe in dopolnitve Meril pa 7. Predlagamo, da se Spremembe in dopolnitve Meril uskladijo z Minimalnimi standardi in zahtevanimi 5 članki vsaj za področje humanistike in družboslovja, še posebej ker se močno zaostrujejo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati revije, v katerih so članki objavljeni.
Pripomba na prvi odstavek 1. točke količinskih pogojev 19. člena, ki se v točki b glasi: je najmanj 3 znanstvenih člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 (za habilitacijska področja družboslovja in humanistike);
Predlagamo, da se v zadevnem delu doda besedilo:
a) »če je za področje značilno, da revije, indeksirane v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnost, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami; seznam revij predlaga senat članice in ga potrdi Senat UM«.
ali
b) umakne pripis »s SNIP>0« oz. da se v navedenih primerih upoštevajo vsi članki, objavljeni v bazi Scopus, torej tudi tisti, za katere ne velja SNIP>0.
Predlagamo, da se preostanek člankov, zajetih v količinskih pogojih navedenih členov, za področje humanistike in družboslovja lahko nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije pod pogoji, kot jih predvidevajo predlagane Spremembe in dopolnitve Meril.
17. člen (nova 6. točka o izkazovanju citiranosti):
Za področje družboslovja in humanistike se uvaja zahteva, da kandidat izkazuje najmanj 15 čistih citatov. Zahtevano število je za humanistiko in družboslovje previsoko in ga je treba bistveno znižati. Nujno je dodati odstavek, da se na področju humanistike in družboslovja upoštevajo tudi citati v monografskih publikacijah, ki izidejo pri uglednih založbah, saj imajo ti enako težo kot objavljanje v periodičnih publikacijah. Za humanistiko in družboslovje je treba umakniti tudi določilo, da se upoštevajo samo citati za zadnjih 10 let, saj je za to področje značilno, da so temeljni viri lahko stari več kot desetletje in so se citirali takrat in se še danes, ker preprosto niso bili preseženi. Določilo tovrstne prispevke povsem razvrednoti.
21. člen (1. točka količinskih pogojev):
MSN določajo najmanj 3 objavljene članke; Predlog pa 4. Predlagamo, da se Predlog uskladi z MSN in zahtevanimi 3 članki vsaj za področje humanistike in družboslovja, še posebej ker se močno zaostrujejo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati revije, v katerih so članki objavljeni.
Pripomba na prvi odstavek 1. točke količinskih pogojev 21. člena, ki se v točki a glasi: je najmanj 1 znanstveni članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 (za habilitacijska področja družboslovja in humanistike);
Predlagamo, da se v zadevnem delu doda besedilo:
a) »če je za področje značilno, da revije, indeksirane v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnost, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami; seznam revij predlaga senat članice in ga potrdi Senat UM«.
ali
b) umakne pripis »s SNIP>0« oz. da se v navedenih primerih upoštevajo vsi članki, objavljeni v bazi Scopus, torej tudi tisti, za katere ne velja SNIP>0.
Predlagamo, da se preostanek člankov, zajetih v količinskih pogojih navedenih členov, za področje humanistike in družboslovja lahko nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije pod pogoji, kot jih predvidevajo predlagane Spremembe in dopolnitve Meril.
33. člen (1. točka količinskih pogojev):
Predlog tako količinske kot kvalitativno zaostruje pogoje za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja in predvideva, da sta najmanj 2 znanstvena članka objavljena v revijah, indeksiranih v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 (za habilitacijska področja družboslovja in humanistike).
Predlagamo, da se v zadevnem delu doda besedilo:
a) »če je za področje značilno, da revije, indeksirane v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnost, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami; seznam revij predlaga senat članice in ga potrdi Senat UM«.
ali
b) umakne pripis »s SNIP>0« oz. da se v navedenih primerih upoštevajo vsi članki, objavljeni v bazi Scopus, torej tudi tisti, za katere ne velja SNIP>0.
Predlagamo, da se preostanek člankov, zajetih v količinskih pogojih navedenih členov, za področje humanistike in družboslovja lahko nadomesti z znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije pod pogoji, kot jih predvidevajo predlagane Spremembe in dopolnitve Meril.
35. člen (1. točka):
Predlog zaostruje pogoje za ponovno izvolitev v naziv docenta. Predlagamo, da se v zadevnem delu doda besedilo:
a) »če je za področje značilno, da revije, indeksirane v SSCI ali SCI z IF>0 ali A&HCI ali Scopus s SNIP>0 niso edino zanesljivo merilo za preverjanje odmevnost, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive z naštetimi revijami; seznam revij predlaga senat članice in ga potrdi Senat UM«.
ali
b) umakne pripis »s SNIP>0« oz. da se v navedenih primerih upoštevajo vsi članki, objavljeni v bazi Scopus, torej tudi tisti, za katere ne velja SNIP>0.
Splošni komentarji
Ob koncu dodajamo še nekaj splošnih komentarjev naših članic in članov, ki smo jih prejeli. Tako glede citiranosti avtorjev s področja humanistike in družboslovja opozarjajo, da so predlagani kriteriji bistveno preostri. Zavedati se moramo, da je na področju tehnike in naravoslovja povprečno število avtorjev na prispevek bistveno višje kot v humanistiki in družboslovju, kjer je kvalitativno raziskovanje še vedno v prvi vrsti samotarsko delo (filozofija, literarne vede, itn.), kar pomeni, da je v povprečju ob podobnem prispevku avtorjev večje tudi število prispevkov, ki jih ista raziskovalna ekipa objavi. Posledično so tudi možnosti za citiranost prispevkov večje, kar raziskovalce s področja humanistike in družboslovja postavi v depriviligiran položaj.
Posebej opozarjamo, da Spremembe in dopolnitve Meril pri uvrstitvi periodičnih publikacij v podatkovnih bazah in seznamih revij nikjer ne določajo presečnega leta. Položaj revij na lestvicah in njihov SNIP se iz leta v leto spreminja, kar pomeni, da je prispevek, ki je bil v določenem letu uvrščen dovolj visoko, leto kasneje uvrščen prenizko. Prav zato bi moral tu veljati jasen kriterij, da je merodajna uvrstitev revije v letu, v katerem je bil objavljen prispevek.
Zaradi kibernetskega vdora, ki je za približno mesec dni močno ohromil komunikacijo in delo z različnimi podatkovnimi viri na univerzi, bi veljalo v prehodne določbe Sprememb in dopolnitev Meril vključiti določilo, da se iz objektivnih razlogov veljavnost vseh izvolitev, veljavnih v času vdora, avtomatično podaljša za (vsaj) en mesec.
Povsem ob koncu bi opozorili še na dve pomembni določili, ki tokrat nista predmet sprememb, sta pa pomembna posebej za mlajše raziskovalce in tiste na sredini kariere, ki se odločajo za prehod v slovenski pedagoško-raziskovalni sistem:
1. Princip zaporednih volitev v učiteljske nazive, tj. zahteva zaporednosti docent-izredni profesor-redni profesor. Nekatere fakultete, recimo MF, zahtevajo pred tem še obvezno eno obdobje kot asistent. To je smiselno za nekoga, ki je celo kariero zaposlen na UM, je pa problematično vsaj za dve skupini:
- za akademike, ki prihajajo iz tujine in so tam kariero že ustvarili, vendar njihov sistem morda ne pozna slovenskim ekvivalentnega sistema izvolitev v nazive. Torej, naj nekdo, ki je že izkušen akademik, sedaj začne kot asistent?
- za raziskovalce, ki so dolgo delali na raziskovalni vertikali, kot (višji) znanstveni sodelavec ali svetnik, potem pa kasneje začeli s pedagoškim delom. Enako.
2. Uveljavljanje izobrazbe iz tujine. Ko se kandidati volijo v naziv pedagoškega asistenta, se lahko pojavi težava glede ugotavljanja povprečne ocene na študiju. Za kandidate iz držav, kjer je način ocenjevanja precej drugačen, na UM ni na voljo referenčnega dokumenta, ki bi urejal pretvorbo ocen iz tujine, kar bi v prihodnje veljalo urediti.
Zaključni komentar
Splošna ugotovitev je, da osnutek Sprememb in dopolnitev Meril v najpomembnejših delih ne sledi duhu in intenci Minimalnih standardov, ki jih je letos sprejel Nakvis. Medtem ko je iz Minimalnih standardov (v primerjavi z Minimalnimi standardi 2010) jasno razvidna težnja, da se a) zmanjša pomen količinskih pogojev, b) da večji poudarek kakovosti in c) da se da poleg znanstvenoraziskovalnega dela večjo veljavo tudi pedagoškemu in strokovnemu delu, je v Spremembah in dopolnitvah Meril več kot očitna nasprotna težnja. Kot primer lahko navedemo kriterije za izvolitev v naziv redni profesor. Medtem ko Minimalni standardi določajo 10 člankov, jih osnutek Sprememb in dopolnitev Meril 14. In kar še bolj bode v oči: medtem ko Minimalni standardi določajo, da lahko kandidat 4 članke od 10 nadomesti tudi s pedagoškimi ali strokovnimi dosežki, Spremembe in dopolnitve Meril UM te možnosti sploh ne predvidevajo! Ob tem Spremembe in dopolnitve Meril za izvolitev v isti naziv arbitrarno določajo tudi 50 čistih citatov (oziroma 25 za humanistiko in družboslovje) kot minimalni kriterij, hkrati pa količinsko kot minimalni pogoj določijo vodenje 3 projektov, čeprav Minimalni standardi vodenje projekta ponujajo samo kot eno od možnosti. Spremembe in dopolnitve Meril podobna razmerja vzpostavljajo tudi pri ostalih nazivih. Posebej zaskrbljujoče je, da predlagatelj osnutku Sprememb in dopolnitve Meril ni priložil nobenih pojasnil, argumentov ali vsebinskih razlogov za spreminjanje kriterijev, vključno in še posebej v delih, kjer so ti izrazito strožji od Minimalnih standardov. Ob nekritičnem in nesorazmernem zaostrovanju tako količinskih kot kakovostnih kriterijev v Spremembah in dopolnitvah Meril se tako ni mogoče znebiti občutka, da je njihov izključni in edini namen oteževanje možnosti napredovanja v (višje) nazive. Glede na ugotovljeno Sindikat Univerze v Mariboru pričakuje, da bo predlagatelj upošteval pripombe, podane v okviru javne obravnave, jih vključil v končno verzijo Sprememb in dopolnitev Meril, da bodo ta skladna z Minimalnimi standardi.
S spoštovanjem
Za VSS SUM Andrej Vogrin, predsednik
Maribor, 25. 11. 2024