Maribor, 8. 1. 2026

Zadeva: Pripombe na Predlog Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

V Sindikatu Univerze v Mariboru smo bili obveščeni, da se lahko pripombe na Predlog Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev posredujejo še do 12. 1. 2026, zato podajamo naslednje pripombe in prosimo za njihovo obravnavo na Svetu NAKVIS.

1. predlog: 

Sodelovanje pri pripravi in oddaji projektnih predlogov na mednarodne raziskovalne razpise naj se upošteva kot relevantna raziskovalna aktivnost ter naj se v postopkih izvolitev v nazive vrednoti primerljivo z objavljenimi znanstvenimi članki v revijah s faktorjem vpliva oziroma naj v določenem obsegu omogoča njihovo nadomestitev.

Utemeljitev: 

Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektnih konzorcijih predstavlja izjemno zahteven, časovno intenziven in strokovno povsem primerljiv proces z objavljanjem znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah.

Vstop v mednarodni konzorcij praviloma zahteva visoko stopnjo predhodne raziskovalne prepoznavnosti, jasno predstavitev dosedanjega znanstvenega dela ter natančno opredeljeno in vsebinsko močno raziskovalno vlogo posameznika. Raziskovalec mora že v fazi priprave projektnega predloga razviti inovativno raziskovalno idejo, ki je skladna s cilji razpisa, strateškimi usmeritvami financiranja ter hkrati pomembno prispeva k znanstveni kakovosti in konkurenčnosti konzorcija.

Priprava projektnega predloga običajno traja več mesecev (približno tri mesece, pri večstopenjskih razpisih tudi bistveno dlje) in vključuje redne, pogosto tedenske, usklajevalne sestanke konzorcija ter kontinuirano pripravo vsebinskih, metodoloških in finančnih gradiv. Ker so mednarodni razpisi praviloma časovno skoncentrirani (marca / september), raziskovalcem, ki se redno vključujejo v projektne prijave, v teh obdobjih objektivno ostane bistveno manj časa za izvajanje raziskav in pripravo znanstvenih objav.

Posledično se to lahko odraža v manjšem številu objavljenih člankov, kar pa nikakor ne pomeni manjše raziskovalne aktivnosti ali nižje kakovosti dela. Nasprotno, v postopku priprave projektnih predlogov mora raziskovalec najprej prepričati konzorcijske partnerje, nato pa še neodvisne mednarodne evalvatorje. Konkurenca je izjemno velika, saj se za posamezno razpisno temo pogosto poteguje več projektnih konzorcijev, medtem ko znanstvene revije praviloma pokrivajo širši in tematsko raznolik nabor raziskovalnih področij.

Z vidika zahtevnosti, strokovne presoje in mednarodne primerljivosti je zato priprava uspešnega projektnega predloga vsaj primerljiva, pogosto pa celo zahtevnejša od postopka objave znanstvenega članka. Glede na to bi bilo smiselno, da sistem izvolitev v nazive tovrstno raziskovalno delo ustrezno prepozna in ustrezno vrednoti, saj ima pridobivanje mednarodnih projektov ključen pomen tako za razvoj raziskovalcev kot tudi za dolgoročno mednarodno konkurenčnost visokošolskih in raziskovalnih institucij.

Ob tem je nujno poudariti, da se minimalni nacionalni kriteriji za izvolitev v nazive ne bi smeli dodatno zaostrovati, saj se to že tako dogaja na ravni posameznih univerz ali njihovih članic. V praksi namreč pogosto prihaja do situacij, ko institucije uvedejo množico dodatnih zahtev, ki so točkovno zelo rigidne, zaradi katerih je lahko vloga kandidata zavrnjena zgolj zaradi minimalnega manka točk pri enem samem kazalniku, kljub več kot izpolnjevanju vseh ostalih kriterijev. Njihova odločitev pa se pravno-formalno izkaže kot mnenje, na katero kandidat nima možnost pravnega varstva / ugovora. Takšen pristop ne spodbuja celostne presoje raziskovalnega in pedagoškega dela ter uvaja nesorazmerne administrativne ovire.

Poleg tega je treba upoštevati, da vse znanstvene discipline nimajo enakih možnosti za vključevanje v mednarodne projektne razpise. Razpisi so tematsko in časovno pogojeni, raziskovalci pa na njihovo razpoložljivost in vsebinsko usmeritev nimajo neposrednega vpliva. Sistem vrednotenja zato ne sme onemogočati ali neupravičeno zavirati napredovanja raziskovalcev z določenih področij zgolj zaradi strukturnih razlik v dostopnosti projektnega financiranja, temveč mora omogočati dovolj fleksibilen in pravičen pristop k presoji akademske odličnosti.

2. predlog: 

Nakvis predlaga spremembo tretjega odstavka 4. člena ((b) Zahteva po pisnem, obrazloženem mnenju habilitacijske komisije, iz katerega je jasno razvidno, na podlagi katerih dokazil je bila presoja opravljena;), v skladu s katero bi morale habilitacijske komisije svojo presojo obrazložiti. Predlog je smiseln, ampak habilitacijske komisije so samo delovna telesa, odločitve pa sprejemajo organi (senati). Bistveno je, da morajo tudi senati svojo odločitev vsebinsko utemeljiti. Tega tudi ne morejo početi za nazaj, post festum. Tak postopkovni standard bi bilo nujno vključiti v Minimalne standarde.

Ta hip se denimo dogaja, da kandidat izpolnjuje vse formalne pogoje (na UM je bilo že nekaj takih primerov), na volitvah pa je njegova vloga brez pojasnil zavrnjena. To je nesprejemljivo. Organ mora svojo odločitev vsebinsko pojasniti. Nesprejemljivo je, da kandidat izpolnjuje pogoje, na seji, kjer se o vlogi odloča, pa se izpostavi domnevno nov vidik, in se zaradi tega vloga zavrne. Če odločitev temelji na očitkih, ki iz vloge ne izhajajo, mora imeti kandidat pravico, da se do njih opredeli.

Vljudno prosimo, da naše pripombe obravnava Svet Nakvis.

Hvala in lep pozdrav,

dr. Simon Zupan, l. r.

Predsednik Sindikata Univerze v Mariboru