Pripombe VSS SUM v okviru javne obravnave na Osnutek Pravilnika ovrednotenju dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru

Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Univerze v Mariboru (v nadaljevanju VSS SUM) je preučil osnutek Osnutek Pravilnika o vrednotenju dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Osnutek) v javni obravnavi do 28. 5. in nanje podaja v roku svoje mnenje ter pripombe. Hkrati vodstvo UM pozivamo, da po koncu javne obravnave VSS SUM skladno z obveznostjo posvetovanja s sindikati vključi v končno usklajevanje besedila, kot bo obravnavano in potrjevano na organih UM.

1.

Za razliko od sedaj (še) veljavnih Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Merila) Pravilnik vsebuje uvodno določbo, ki v drugem odstavku 1. člena določa, da se Pravilnik uporablja za določanje obsega pedagoškega dela delavcev na akreditiranih študijskih programih I in II. stopnje ter za načrtovanje izvedbe pedagoškega procesa in obračun plač pedagoških delavcev na UM. Predlagana dikcija je v nasprotju s 6.a in 6.b členom Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZVis), ki določata javni interes (6.a) in javno službo (6.b). Javna služba je (med drugim tudi) izvajanje izobraževalne dejavnosti, ne glede na način izvajanja, na vseh treh stopnjah. Drugi odstavek 6.b. člena ZVis namreč določa, da izobraževalna dejavnost, ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje. Nadalje tudi 63. člen ZVis, ki določa delovno in pedagoško obveznost, v prvem odstavku jasno določa neposredno pedagoško obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba. Ker Pravilnik ureja obseg pedagoškega dela delavcev (tudi javnih uslužbencev, ki izvajajo procese znotraj javne službe), mora le-to urejati na vseh treh stopnjah študija.

2.

2. člen Pravilnika določa oblike dela (NPO, PPD, RUS, SU) drugače oz. širše, kot jih določa zadnji aneks h KPVIZ. Predvsem je problematična definicija osnovnega raziskovalnega ter strokovnega dela, saj aneks h KPVIZ določa, da: »R.u.s. obsega temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, oziroma ustvarjalno in poustvarjalno delo in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničujeta poslanstvo visokošolskega zavoda in akademski ugled«, kar povzemajo zgolj 1., 2. in 5. alineja 3. točke 2. člena Pravilnika, 3., 4., in 6. točka pa določajo nov obseg R.u.s. Posebej velja opozoriti, da bi bilo potrebno tudi prvo alinejo na koncu dopolniti s tekstom »ki se potrdi z izvolitvijo v naziv«, tako, da bi tekst 1. alineje glasil: »temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv«, saj iz besedila aneksa jasno izhaja, da se tudi temeljno in uporabno raziskovalno in razvojno delo, nujno za razvoj stroke, potrdi z izvolitvijo v naziv.

3.

Pravilnik v 3. členu vsebuje tri nove odstavke, ki sledijo določbam zadnjega aneksa h KPVIZ in določajo, da efektivno delo delavca predstavlja neposredna pedagoška obveznost, posredno pedagoško delo, osnovno raziskovalno, umetniško ter strokovno delo in sodelovanje pri upravljanju; da v času, ko ne poteka pedagoški proces, delavec opravlja posredno pedagoško delo, osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo oziroma sodeluje pri upravljanju in da je neposredna pedagoška obveznost, v obsegu kot jo določa zakon, ki ureja področje visokega šolstva, število kontaktnih ur v trajanju 45 minut, ki jih predvidevajo akreditirani študijski programi in jih mora delavec opraviti v okviru polnega delovnega časa.

4.

Pravilnik v 4. in 5. členu drugače (kot v sedaj veljavnih Merilih) definira strokovne sodelavce in učitelje veščin in v skladu z določbo zadnjega aneksa h KPVIZ določa za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin 16 ur NPO tedensko oz. največ 20 ur tedensko (NPO +DTPO). Takšen način poimenovanja se zdi bolj pregleden, saj dosledno sledi dikciji ZVis in aneksa h KPVIZ, sedaj veljavna Merila pa namreč pojmovno nedosledno vsebujejo različno poimenovanje za različne vrste učiteljev veščin, in sicer učitelj veščin-učitelj športne vzgoje; učitelja veščin – učitelj tujega jezika in učitelja veščin, kar je v nasprotju z določbami ZVis in aneksa KPVIZ. Pravilnik sedaj za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin določa 16 ur NPO tedensko oz. največ 20 ur tedensko (NPO +DTPO), sedaj veljavna Merila pa v nasprotju z določbami Aneksa določajo, da ima učitelj veščin-učitelj športne vzgoje 20 ur NPO oz. največ 24 ur tedensko (NPO +DTPO).

5.

Pravilnik ne določa več NPO laboranta in tehničnega sodelavca (21 oz. 25 ur NPO tedensko), za določanje njune NPO zaenkrat še ni nobene pravne podlage.

6.

Prvi odstavek 5. člena Pravilnika se sklicuje na »prejšnji odstavek«, a bi se moral sklicevati na prvi odstavek prejšnjega (4.) člena tako, da bi se besedilo prvega odstavka 5. člena Pravilnika glasilo: »Če z neposredno pedagoško obveznostjo iz prvega odstavka prejšnjega člena ni mogoče izvesti… vendar pa ta skupaj z neposredno pedagoško obveznostjo iz prvega odstavka prejšnjega člena v odvisnosti od delovnega mesta na tedenski ravni ne sme presegati…«

7.

Ne vidimo nobene pravne podlage, da bi se pri predmetih z umetniško vsebino število ur neposredne pedagoške obveznosti (kakorkoli drugače) določilo v pravilnikih članice, kar določa zadnji odstavek 5. člena Pravilnika.

8.

Kot omenjeno pod točko 4. zgoraj, Pravilnik v 4. in 5. členu drugače (kot v veljavnih Merilih) definira strokovne sodelavce in učitelje veščin. 6. člen Pravilnika pa novemu poimenovanju ne sledi, saj – za razliko od 4. in 5. člena Pravilnika, ki določata zgolj DM »učitelj veščin« – ponovno sledi poimenovanju v sedaj veljavnih Merilih, in sicer v 4. in 5. alineji drugega odstavka 6. člena določa DM »učitelj veščin-učitelj športne vzgoje« in »učitelj veščin-učitelj tujega jezika«. Prav tako je besedilo zadnje alineje drugega odstavka 6. člena v nasprotju z določbami 4. in 5. člena Pravilnika, ki določata, da za učitelja veščin NPO in DTPO ne smeta presegati 20 ur tedensko, kar pomeni, da za učitelja veščin pogodba o dopolnilnem delu ne sme presegati 3,2 ure na teden. Zato menimo, da se mora zadnja alineja drugega odstavka 6. člena Pravilnika izbrisati, 4. alineja pa se mora spremeniti tako, da se bo glasila: »strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin za 3,2 ure n.p.o. na teden oz. 96. ur n.p.o. na leto«.

9.

3. alineja četrtega odstavka 8. člena Pravilnika vsebuje napačno faktorizacijo ur vaj, nastopov in hospitacij, ki jih izvajajo redni profesor, izredni profesor ali docent, saj določa, da takšne ure predstavljajo 0,5 ure neposredne pedagoške obveznosti. Z zadnjim aneksom h KPVIZ je bila urejena oz. dopuščena (zgolj) faktorizacija vaj, ki jih izvajajo docent, izredni in redni profesor, in sicer tako, da deseti odstavek 44.e člena KPVIZ določa, da se n.p.o. visokošolskega učitelja v nazivu docent, izredni ali redni profesor, ki izvaja vaje, lahko poveča do n.p.o. asistenta in se določi sorazmerno glede na obseg izvajanja vaj. Pravilna faktorizacija takšnih ur je torej 0,6 in ne 0,5, saj je za pravilen izračun faktorja potrebno NPO docenta/rednega/izrednega profesorja deliti z NPO asistenta, torej 6 deliti z 10. Ob tem opozarjamo še na to, da na podlagi določb zadnjega aneksa h KPVIZ, zadnji odstavek 44.e. člena KPVIZ določa, da akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.

10.

V zvezi z 8. členom opozarjamo na osnovno intenco KP, ki nikakor ni v slabšanju položaja visokošolskih učiteljev z izdajanjem pogodb za asistenta. Osnovni namen je bil anulirati anomalijo, ko zaposleni niso prehajali na delovna mesta VU, ne pa izdajanje deljenih pogodb visokošolskim učiteljem, ki obvezo zapolnjujeo z urami vaj. Prav tako opozarjamo na to, da v že pridobljene pravice ni dopustno retreaktivno poseganje.

11.

4. alineja četrtega odstavka 8. člena Pravilnika vsebuje faktorizacijo ur vaj predavateljev in višjih predavateljev, za kar ni nobene pravne podlage. KPVIZ oz. zadnji aneks h KPVIZ, dopušča zgolj faktorizacijo vaj, ki jih izvajajo docent, izredni in redni profesor. Posebej pa poudarjamo, da so – na podlagi 3. člena Akta o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII-2-2005) – vaje ena od regularnih oblik dela predavateljev (za razliko od docenta, izrednega in rednega profesorja).

12.

V 4. odst. 8. člena osnutka Pravilnika predlagamo, da se v skladu 2. členom Akta o oblikah neposredne pedagoške obveznosti v prvi alineji za “ura predavanj in seminarjev” doda in spremeni “ter drugih oblik neposredne pedagoške obveznosti” Zapis “da ura vaj, nastopov in hospitacij, ki jih izvaja redni profesor, izredni profesor ali docent, predstavlja 0,5 ure neposredne pedagoške obveznosti” je v nasprotju z Aktom o oblikah neposredne pedagoške obveznosti (Obvestila UM, št. XXIII-2-2005), kjer je v 2. členu jasno zapisano, da so oblike n.p.o. za docenta, izrednega in rednega profesorja predavanja, seminarji, nastopi in hospitacije.

13.

Menimo, da je 8. člen oz. vsebina 8. člena Pravilnika nepravilno uvrščena pod poglavje V. Delo po pogodbah civilnega prava, saj vsebina 8. člena sodi v II. Poglavje Pogoji za osnovno plačo. Prav tako opozarjamo, da: sta besedili tretjega odstavka 4. člena Pravilnika in drugega odstavka 8. člena identični in se torej podvajata, zato predlagamo, da se eden od njiju briše; sta v 8. členu enaki besedili tretjega in petega odstavka in se torej tudi podvajata, zato predlagamo, da se eden od njiju briše.

14.

Predlagamo, da se v prvem odstavku 9. člena Pravilnika pred besedo »oblikuje« vstavi beseda »lahko«. S tem se daje članicam možnost, ne pa tudi obveznosti, da oblikujejo lastne Pravilnike članic.

15.

V drugem odstavku 9. člena Pravilnika je sporna določba 3. alineje, ki določa, da lahko članica z internim pravilnikom o vrednotenju dela vis. učiteljev in sodelavcev sama določi pogoje in obračun obsega neposredne pedagoške obveze za izvedbo predavanj in seminarjev pri predmetih, pri katerih je manj kot 5 študentov. Zdi se, da ta – morda na videz nevtralna določba – članicam daje »bianco« pooblastilo, da pri predmetih z manj kot 5 študenti faktorizirajo predavanja in seminarje vis. učiteljev, kar je v nasprotju z 63. členom ZVis, ki v šestem, sedmem in osmem odstavku vsebuje določila o merilih za zmanjšanje NPO vis. učiteljem, ne pa tudi za povečanje NPO. Na tem mestu ponovno opozarjamo še na to, da KPVIZ oz. zadnji aneks h KPVIZ, dopušča zgolj faktorizacijo vaj, ki jih izvajajo docent, izredni in redni profesor in da zadnji odstavek 44.e. člena KPVIZ določa, da akti visokošolskega zavoda ne vplivajo na obseg in priznavanje ur n.p.o., kot jih določata zakon in kolektivna pogodba in ki so kot kontaktne ure predvidene v akreditiranih študijskih programih.

16.

Predlagamo, da se določilo o razbremenitvah neposredne pedagoške obveznosti v drugem odstavku 9. člena Pravilnika jasneje opredeli, saj je trenutna formulacija nejasna in omogoča različna tolmačenja. Trenutno besedilo namreč dopušča dvoumno razlago, ali se razbremenitev zaradi števila študentov (2. alineja drugega odstavka 9. člena) in razbremenitev zaradi izvajanja predmeta v tujem jeziku (4. alineja drugega odstavka 9. člena). lahko kumulirata. Obstoječi predlog je mogoče razumeti tako, da se obe razbremenitvi lahko združita, kar pomeni skupno zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti za do tri ure: dve uri glede na število študentov in dodatno eno uro za izvajanje predmeta v tujem jeziku. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom in zagotovili enotno uporabo Pravilnika, predlagamo, da se to eksplicitno navede v Pravilniku.

17.

Sporno se nam zdi besedilo drugega odstavka 11. člena Pravilnika, ki določa do 33% razbremenitev za docenta, izr. prof., red. prof., pred., viš. pred. in lektorja, če opravlja funkcijo predsednika Komisije za ocenjevanje kakovosti članice univerze oz. predsednika Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze. Za takšno zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti ni nobene pravne podlage, saj Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti na Univerzi v Mariboru, z dne 30. 9. 2004 (v nadaljevanju: Merila) nikjer ne navajajo razbremenitve zaradi opravljanja funkcije predsednika Komisije za ocenjevanje kakovosti članice univerze oz. predsednika Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze. Merila v 5. členu določajo »zgolj«, da visokošolskemu učitelju, ki opravlja funkcijo rektorja, prorektorja, predsednika Upravnega odbora Univerze, dekana oz. prodekana članice, se neposredna pedagoška obremenitev zmanjša v razponu ene do dveh tretjin. Drugi odstavek 11. člena Pravilnika bi bilo torej potrebno izbrisati, sedanji tretji odstavek 11. člena pa bi moral postati drugi odstavek, ki bi glasil:

» (2) Skupni odstotek razbremenitve iz vseh postavk iz prvega odstavka tega člena ter 12. člena tega Pravilnika lahko za posameznega zaposlenega znaša največ do 67 %.«